Telefon

02 300 62 00

E-pošta

tajnistvo@szks.si

Poslovnik

Na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor z dne 2. september 2008, Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/2007), Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91) in Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/2007) je Svet Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor dne 17. 6. 2014 sprejel 

POSLOVNIK 
Sveta Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor

VSEBINA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. KONSTITUIRANJE SVETA
1. Verifikacija mandatov
2. Izvolitev predsednika in njegovega namestnika
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
IV. DELO SVETA
1. Delo predsednika sveta
2. Priprave na sejo
3. Potek seje
4. Vzdrževanje reda na seji
5. Sprejemanje odločitev
6. Usklajevalni postopek
7. Korespondenčna seja
8. Zapisnik in sklepi
V. POSTOPEK OBRAVNAVE IN ODLOČANJA O PRITOŽBAH DELAVCEV ZAVODA
VI. POSTOPEK IMENOVANJA RAVNATELJA
VII. KONČNE DOLOČBE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom se ureja delo Sveta Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor (v nadaljevanju besedila: svet).
O vprašanjih, ki niso urejena s tem poslovnikom, njihova razrešitev pa je nujna za normalno delo sveta, se člani sporazumejo na seji sveta.
O vprašanjih, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabi Sklep o ustanovitvi, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o zavodih in Zakon o sedelovanju delavcev pri upravljanju. 

2. člen

Delo sveta je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi le, če je potrebno v skladu z zakonom zagotoviti tajnost podatkov.

3. člen

Svet opravlja svoje delo na sejah. Seje so odprte za javnost. Seje se sklicujejo po potrebi in so lahko redne, izredne in korespondenčne.

II. KONSTITUIRANJE SVETA 


1. Verifikacija mandatov

4. člen

Svet šole se lahko konstituira, ko je imenovanih oziroma izvoljenih večina članov sveta šole in se je iztekel mandat svetu prejšnjega sklica.

5. člen

Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik starega sveta. Na prvo sejo novoizvoljenega sveta se povabi predsednika volilne komisije. Predsednik volilne komisije prebere poročilo o rezultatu volitev in objavi, kdo je bil izvoljen kot predstavnik delavcev in dijakov v svet. 

6. člen

Predsednik starega sveta objavi in predstavi izvoljene člane sveta predstavnike delavcev, predstavnika dijakov, predstavnika ustanovitelja, predstavnika lokalne skupnosti in predstavnike staršev.

7. člen

Svet na predlog predsedujočega razglasi z ugotovitvenim sklepom, da so verificirani mandati članov sveta. 

2. Izvolitev predsednika in njegovega namestnika

8. člen

Novoizvoljeni člani sveta izvolijo predsednika sveta in njegovega namestnika. Predsednik sveta je praviloma iz vrst predstavnikov delavcev v svetu.

9. člen

Kandidat za predsednika sveta oz. njegovega namestnika je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh članov sveta.
Če je predlaganih več kandidatov, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi novo glasovanje. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če sta v prvem krogu glasovanja predlagana le dva kandidata, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z največjim številom glasov.
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišjo število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
Če kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine iz prvega odstavka tega člena, se oblikuje nov predlog kandidata oziroma kandidatov.

10. člen

Volitve predsednika in namestnika so javne. Glasove šteje predsednik starega sveta. Po štetju glasov predsednik starega sveta javno objavi rezultat in ga protokolira v zapisnik seje.

11. člen

Po razglasitvi izida glasovanja prevzame vodenje seje novoizvoljeni predsednik.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA

12. člen

Člani sveta imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam sveta, predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda, odločati o zadevah, ki so na dnevnem redu ter opravljati druge naloge, za katere je svet zadolžen skladno z določbami zakona, pravil ali drugega akta šole. Člani sveta morajo delovati skrbno, zakonito, pošteno in strokovno.

13. člen

Člani sveta imajo pravico postaviti svetu, ravnatelju ali drugemu strokovnemu delavcu, predlagatelju odločitve sveta, vprašanja, pobude in predloge, ki se nanašajo na delo sveta, na delo šole ter na predloge odločitev, ki naj bi jih sprejel svet.

14. člen

Na vsaki seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge, pobude in vprašanja članov ter čas za njihovo postavljenje in dajanje odgovorov nanje.
Na zastavljeno vprašanje se lahko odgovori na seji, če to ni mogoče pa (pisno) v roku največ 30 dni.

15. člen

Član sveta je dolžan varovati uradno tajnost in druge podatke, ki štejejo za varovane podatke (osebni podatki delavcev, otrok, staršev ipd.), s katerimi se seznani pri svojem delu v svetu. Gradivo, ki vsebuje varovane podatke, mora nositi oznako, da gre za gradivo z varovanimi podatki.

IV. DELO SVETA 


1. Delo predsednika sveta

16. člen

Predsednik sveta skrbi za nemoteno delo sveta.
V ta namen:

  • daje iniciative za razpravljanje o določenih vprašanjih in predlaga dnevni red seje,
  • skrbi za pripravo sej sveta,
  • sklicuje seje sveta in jih vodi,
  • usklajuje delo sveta z drugimi organi zavoda,
  • podpisuje splošne akte in druge pisne odpravke odločitev, ki jih sprejema svet,
  • opravlja druge naloge, določene s pravili, tem poslovnikom in drugimi splošnimi akti šole.

17. člen

V odsotnosti predsednika sveta opravlja njegove naloge namestnik.

2. Priprave na sejo

18. člen

Vabilo s predlogom dnevnega reda se članom sveta pošlje najmanj 7 dni pred sejo sveta.
Gradivo se članom sveta pošlje najmanj 3 dni pred sejo sveta.
Vabilo in gradivo se lahko pošljeta po elektronski pošti.
V izjemnih primerih, ko to terjajo nepredvidene okoliščine ali potrebe po takojšnjem sklicu seje, se lahko skliče seja sveta v krajšem roku po telefonu ali kako drugače.

19. člen

Seje sveta sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sveta. Seje sveta sklicuje predsednik sveta glede na potrebe, na podlagi sklepa sveta, na pobudo organov šole, na zahtevo ravnatelja šole, ustanovitelja ali na zahtevo ene tretjine članov sveta.
Če predsednik ali namestnik sveta odkloni sklic seje, zadeve z dnevnega reda predlaganega sklica pa so nujne, vezane na rok in lahko povzročijo tudi materialno škodo, skliče sejo sveta ravnatelj.
V primeru iz drugega odstavka tega člena mora svet na svoji prvi seji odločati o zaupnici predsedniku oz. namestniku.

20. člen

Predlagatelj dnevnega reda oziroma posamezne točke dnevnega reda seje sveta, mora pripraviti pisno gradivo za obravnavo na svetu s kratko pisno obrazložitvijo in predlogom odločitve.
Ugovori na svet, mnenja, predlogi in stališča, pritožbe ter drugi dopisi, naslovljeni na svet, se zbirajo v tajništvu zavoda, za obravnavo na svetu pa jih pregleda predsednik sveta v sodelovanju z ravnateljem.
Če je v zvezi z zadevo iz predhodnega odstavka tega člena potrebno zagotoviti sodelovanje strokovnjaka ali pridobiti strokovno mnenje, ravnatelj zagotovi tako sodelovanje ali mnenje in skupaj s predsednikom sveta določi način sodelovanja strokovnjaka.

21. člen

Predlogi točk dnevnega reda seje sveta, gradivo zanje in druge zadeve, naslovljene na svet, se zbirajo v tajništvu zavoda.
Poslovna sekretarka šole obvešča predsednika in ravnatelja o prispelih predlogih in gradivu za točke dnevnega reda seje sveta ter o drugih zadevah, naslovljenih na svet.
Na dnevni red seje sveta predsednik sveta uvrsti tiste predloge in zadeve, ki so obrazložene in opremljene s potrebnim gradivom. Nepopolni predlog točke dnevnega reda ali gradivo za obravnavo na seji sveta lahko predsednik zavrne, razen če predlagatelj poda pisno obrazložitev, gradivo pa predloži na sami seji (računovodski izkazi ipd.). O zavrnitvi nepopolnega predloga ali pomanjkljivega gradiva za dnevni red seje sveta obvesti predlagatelja predsednik sveta in ga pozove, da predlog oziroma gradivo dopolni, da bo zrelo za obravnavo in odločanje na svetu.

22. člen

Predlagatelj točke dnevnega reda ali delavec, ki ga določi ravnatelj ali ravnatelj sam, mora na seji sveta obrazložiti predlog, ki ga je podal in predlagati svetu v sprejem odločitev.

23. člen

Predlog odločitve sveta je lahko podan tudi v alternativni obliki.

3. Potek seje

24. člen

Sejo sveta vodi predsednik sveta. Če je predsednik zadržan, vodi sejo njegov namestnik. Če je zadržan tudi namestnik, vodi sejo član sveta, ki ga na sami seji določi svet.

25. člen

Ob pričetku seje predsednik sveta ugotovi sklepčnost sveta in odsotnost članov.
Svet je sklepčen, če je prisotna večina vseh članov sveta.
Če svet ni sklepčen, se sejo ponovno skliče v roku 7-ih dni.

26. člen

Svet sprejme dnevni red.
Predlog dopolnitve oz. umika točke dnevnega reda se lahko da tudi na sami seji. O predlogu člani sveta glasujejo.

27. člen

Pod točko 1 dnevnega reda člani sveta obravnavajo in potrdijo zapisnik prejšnje seje sveta.
Pod naslednje točke dnevnega reda se uvrstijo zadeve, ki so aktualne v času sklica seje.
Predzadnja točka dnevnega reda so predlogi, pobude in vprašanja članov sveta.
Zadnja točka dnevnega reda je točka razno. Pod to točko se uvrstijo zadeve, prejete za obravnavo na svetu, po časovnem zaporedju prejema v tajništvu zavoda. Pod to točko se obravnavajo tudi trenutna vprašanja na pobudo povabljenih ali zadeve, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v druge točke dnevnega reda.

28. člen

Ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda lahko predsednik sveta pozove predlagatelja ali delavca, ki ga določi ravnatelj, da poda krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila.
Ko ta konča z obrazložitvijo, predsednik odpre razpravo.

29. člen

Na seji lahko razpravlja samo tisti, ki se je prijavil k razpravi in ki mu je bila dana beseda.
V razpravi lahko sodelujejo vsi vabljeni na sejo sveta, ki jim predsednik sveta da besedo.
Predsednik sveta daje besedo po vrsti prijav k razpravi.

30. člen

Član sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo.
Predsednik sveta je dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član sveta ni zadovoljen z danim pojasnilom, o tem vprašanju odloči svet.

31. člen

Razpravljalec sme razpravljati le o vprašanjih oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda.
Če se razpravljalec oddalji od vprašanja, ki se obravnava, ga predsednik opozori, naj se drži dnevnega reda.
Če se razpravljalec opozorilu ne odzove, mu lahko predsednik odvzame besedo.
O morebitnem ugovoru razpravljalca odloča svet.

32. člen

Predsednik skrbi, da razpravljalca nihče ne ovira pri razpravi oziroma govoru.
Svet lahko odloči, da sme posamezni razpravljalec razpravljati o istem vprašanju le enkrat, lahko pa trajanje posamezne razprave časovno omeji.

33. člen

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih razpravljalcev.
Svet lahko na predlog predsednika ali posameznega člana sklene, da se razprava o posameznem vprašanju iz dnevnega reda konča tudi prej, preden o tem razpravljajo vsi prijavljeni razpravljalci, če je vprašanje dovolj razčiščeno, da je zrelo za odločanje.

34. člen

Svet lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže, da je za odločanje o stvari oziroma o predlogu odločitve treba dobiti nove podatke ali dopolniti gradivo za razpravo.

35. člen

Svet lahko odloči, da bo razpravljal o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če je vsebina točk dnevnega reda med seboj povezana.
Glasovanje o predlogih odločitev po posameznih točkah dnevnega reda, se ne glede na skupno obravnavanje, opravi ločeno po posameznih točkah.

36. člen

Med tekom razprave lahko predlagatelj odločitve vsak čas umakne svoj predlog.
Ob umiku predloga, svet brez odločitve preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda, ali pa odloči, da se razprava nadaljuje oziroma da se odloči o predlogu.

37. člen

Razprava o predlogu odločitve (o zadevi točke dnevnega reda) se na seji sveta konča tako, da svet:

  • sprejme predlog odločitve v predlagani obliki,
  • sprejme predlog odločitve z dopolnitvami in spremembami, danimi v razpravi,
  • zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda zaradi nadaljnjega proučevanja,
  • preide na nasledno točko dnevnega reda, če je predlog umaknjen,
  • sprejme sklep, da se odločitev o predlogu odloži do naslednje seje sveta.

38. člen

Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo sveta.

4. Vzdrževanje reda na seji

39. člen

Za red na seji skrbi predsednik. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.

40. člen

Predsednik izreče opomin razpravljalcu, ki govori, čeprav mu ni dal besede, udeležencu seje, ki seže govorniku v besedo ali drugače krši red na seji ali določbe tega poslovnika.
Besedo se vzame udeležencu seje, ki s svojo razpravo oziroma govorom krši red in določbe tega poslovnika, čeprav je bil na isti seji že dvakrat opomnjen.
Če udeleženec seje tudi po odvzemu besede ne preneha kršiti reda in motiti dela na seji ali žali svet oziroma prisotne, ga svet lahko odstrani s seje.

41. člen

Če predsednik ne more ohraniti reda na seji z ukrepi iz predhodnih členov tega poslovnika, lahko prekine sejo.
Če tudi v nadaljevanju seje ni mogoče ohraniti reda, presednik zaključi sejo.

5. Sprejemanje odločitev

42. člen

Svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov sveta.

43. člen

Po končani razpravi da predsednik predlog odločitve na glasovanje.
Predsednik lahko tudi po končani razpravi predlaga, da se o predlogu še ne glasuje, in sicer kadar sodi, da bi bilo potrebno opraviti še dodatna usklajevanja med člani.
Če je o posamezni odločitvi podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej in sicer po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi.

44. člen

Predlog za dopolnitev ali spremembo pravil oziroma drugih splošnih aktov zavoda, ki jih sprejema svet (v nadaljevanju besedila: amandma), mora biti predložen v pisni obliki ali na sami seji v zapisnik citiran, v besedilu, ki bi naj nadomestilo predlagano besedilo (amandma).
Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo tudi spreminja, dopolnjuje oziroma umakne svoj amandma.

45. člen

Po končani razpravi svet odloča o amandmajih.
O vsakem amandmaju k predlogu splošnega akta ali druge odločitve se glasuje praviloma posebej.
Če je k predlogu predloženih več amandmajev na posamezno določbo akta ali predloga odločitve, predsednik sveta da na glasovanje najprej amandma, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve in po tem kriteriju predaja na glasovanje še druge amandmaje.
Sprejeti amandmaji postanejo sestavni del predloga.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča svet o predlogu odločitve (splošnem aktu ipd.) v celoti.

46. člen

Preden se prične glasovanje, predsednik objavi besedilo predloga odločitve, o katerem se odloča.

47. člen

Glasuje se praviloma javno. Svet lahko z večino glasov prisotnih članov na predlog vsaj dveh članov odloči, da se o posameznem predlogu odločitve glasuje tajno.

48. člen

Javno glasujejo člani sveta tako, da jih predsednik pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za sprejem predloga, nato tisti, ki so proti sprejemu predloga in na koncu tisti, ki so se vzdržali.

Člani glasujejo z dvigom rok.

49. člen

Pri odločitvi, da se glasuje tajno z glasovnicami, poslovna sekretarka pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzočih članov z besedilom predloga odločitve ter z označbama “Glasujem za” in “Glasujem proti”. Glasovnice poslovna sekretarka razdeli članom, ki obkrožijo tisto označbo, za katero so se odločili.

50. člen

Po končanem glasovanju predsednik sveta ugotovi izid glasovanja in na podlagi tega rezultata razglasi ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.

51. člen

Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovalo več kot polovica vseh članov sveta.

6. Usklajevalni postopek

52. člen

Kadar je nujno sprejeti ponujeni predlog odločitve, ker je vezan na rok in bi njegova preložitev na naslednjo sejo šoli škodovala, o vsebini predloga odločitve pa na seji ni mogoče doseči soglasja, svet izvede usklajevalni postopek.
V ta namen predsednik sveta predlaga v izvolitev tričlansko usklajevalno komisijo izmed članov sveta in sicer izmed tistih, ki so proti predlogu odločitve in tistih, ki so za predlog ter tistih, ki predlagajo spremembe predloga.

53. člen

Predsednik sveta prekine sejo sveta in naloži usklajevalni komisiji nalogo, da sporni predlog odločitve preoblikuje tako, da bo sprejemljiv za večino članov sveta.
Usklajevalna komisija pripravi predlog odločitve v besedilu, za katerega glasujejo vsi trije člani komisije.

54. člen

Usklajen predlog odločitve predsednik usklajevalne komisije preda predsedniku sveta, ki v nadaljevanju seje ponovi glasovanje o spremenjenem predlogu odločitve.
Če tudi po uskladitvi na usklajevalni komisiji predlog odločitve ni sprejet, se umakne z dnevnega reda, pri tem pa se člane sveta obvesti o možnih posledicah nesprejema.

7. Korespondenčna seja

55. člen

Predsednik sveta skupaj s poslovno sekretarko oblikuje predlog odločitve tako, da lahko član s povratno informacijo (pisno, po telefonu, po elektronski pošti ali faxu) v času, ki ga določi predsednik, sporoči svoje strinjanje ali zavrnitev predloga.

56. člen

Predsednik sveta skupaj s poslovno sekretarko oblikuje predlog odločitve tako, da lahko član s povratno informacijo (pisno, po telefonu, po elektronski pošti ali faxu) v času, ki ga določi predsednik, sporoči svoje strinjanje ali zavrnitev predloga.

57. člen

O mnenjih in glasovanju članov sveta na korenspondenčni seji sveta se opravijo uradni zaznamki.

58. člen

Svet šole mora odločitve, sprejete na korespondenčen način, zapisniško potrditi in protokolirati sprejeto odločitev na prvi naslednji seji.

8. Zapisnik in sklepi

59. člen

O delu na seji sveta se piše zapisnik. Zapisnik vsebuje podatke o poteku in delu seje, sklepčnosti oziroma prisotnosti članov, dnevnemu redu seje, razpravljalcih, ki so sodelovali v razpravi, sprejetih odločitvah, izidih glasovanja ter o drugih pomembnih dogajanjih na seji.
Član sveta, ki je na seji izrazil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik. Z dovoljenjem predsednika sveta lahko svoje mnenje citira v zapisnik.
Zapisnik seje piše poslovna sekretarka.
Zapisnik se v roku 3 dni po zaključku seje po elektronski pošti pošlje vsem članom sveta in ti v roku 3 dni po prejemu nanj podajo pripombe. Pripombe člani pošljejo po elektronski pošti predsedniku sveta. V kolikor pripomb ne podajo v roku, se šteje, da so zapisnik potrdili.
Zapisnik podpišeta predsednik sveta in zapisnikar.

60. člen

Zapisniki sej sveta se s celotno dokumentacijo hranijo v arhivu sveta v tajništvu šole kot dokumenti trajne vrednosti.

61. člen

Odločitve sveta, s katerimi se odloči o pravici, obveznosti, prošnji ali drugi vlogi naslovljeni na svet, se v obliki pismenega odpravka pošljejo tistim, na katere se nanašajo ter drugim zainteresiranim.

62. člen

Odločitve sveta, protokolirane v zapisniku se številčijo tako, da ima odločitev številko zaporedne seje sveta ter zaporedno številko točke dnevnega reda.
Pismeni odpravek odločitve sveta je oštevilčen z delovodno številko.
Pismeni odpravek odločitve sveta pripravi poslovna sekretarka, podpiše pa predsednik sveta.

V. POSTOPEK OBRAVNAVE IN ODLOČANJA O PRITOŽBAH DELAVCEV ZAVODA

63. člen

Pritožbe delavcev, naslovljene na svet, se kot gradivo za sejo sveta zavoda zbirajo v tajništvu zavoda. Prejem pritožbe delavca se vpiše v delovodnik prejete pošte ne glede na način prejema (po pošti, po elektronski pošti ali vročeno osebno). Na zahtevo delavca mora poslovna sekretarka delavcu ob osebni predaji pritožbe izročiti potrdilo o prejemu pritožbe, v katerem potrdi datum, uro in način prejema pritožbe.
Poslovna sekretarka mora predsednika sveta in ravnatelja o prejeti pritožbi delavca obvestiti isti dan, ko je pritožba prejeta ali najkasneje prvi naslednji delovni dan. 

64. člen

Predsednik sveta ali ravnatelj lahko po proučitvi pritožbe odločita ali bosta za obravnavo pritožbe na svetu zavoda pridobila pravno pojasnilo in razlago dejanskega stanja zadeve, predmeta pritožbe in ali bo za obravnavo pritožbe na seji sveta potrebno angažirati pravnega svetovalca.
Če se pritožba delavca nanaša na pravno zahtevno materijo, mora ravnatelj svetu zagotoviti sodelovanje pravnega strokovnjaka.
Pravni strokovnjak lahko svetu poda pisno mnenje o predmetu pritožbe ali sodeluje na seji sveta, na kateri bo pritožba obravnavana. Pravni strokovnjak mora svetu pripraviti pisno obrazložitev zadeve in pripraviti predlog odločitve sveta o pritožbi, vključno s pisnim odpravkom odločitve sveta (sklepom).

65. člen

Predsednik sveta mora razpisati sejo sveta za obravnavo pritožbe in k vabilu priložiti pritožbo delavca ter vsa relevantna gradiva, da bodo člani sveta lahko o zadevi odločili (izpisi členov predpisov, ki naj bi bili po navedbah pritožbe kršeni, pisno mnenje pravnega strokovnjaka, če je bilo pridobljeno, listinske dokaze ipd.).
Predsednik sveta mora na sejo sveta, na kateri bo obravnavana pritožba delavca povabiti delavca – pritožnika in njegovega pooblaščenca, če je delavec izkazal pooblastilo svojega zastopnika ali je pooblastilo izkazal zastopnik oz. pooblaščenec sam in predstavnika sindikata, katerega član je pritožnik.
Če je tako dogovorjeno, predsednik sveta povabi na sejo sveta tudi pravnega svetovalca šole.

66. člen

Obravnava pritožbe se začne, ko predsednik sveta prebere pritožbo delavca.
Po prebrani pritožbi delavca, mora svet najprej ugotoviti ali je pritožba pravočasna in dovoljena in ali je svet pristojen za njeno obravnavo v skladu z določbo 3. odst. 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI) ali v skladu z drugim predpisom. Če svet ugotovi, da je pritožba nedovoljena, da je pritožba vložena po izteku roka za vložitev, da ni pristojen za odločanje o njej, da je pritožbo vložila oseba, ki za spor nima aktivne legitimacije ali če obstaja drug razlog v smislu določb zakona o pravdnem postopku, ki narekuje zavrženje, jo s sklepom zavrže. Slep o zavrženju se v obliki pisnega odpravka vroči delavcu pritožniku in njegovemu, s pooblastilom izkazanemu, zastopniku oz. pooblaščencu.
Če svet ugotovi, da je pritožba nesklepčna, ker iz nje ni mogoče razbrati kaj pritožnik napada ali kakšno odločitev pritožnik zahteva, iz navajanj pritožbe pa je sklepati, da gre za zadevo, ki sodi v pristojnost sveta, lahko svet pozove pritožnika, da pritožbo dopolni na sami seji, če je prisoten, ali da dopolnitev pritožbe posreduje v roku, ki ne sme biti daljši od 7 dni, v pisni obliki.
Če pritožnik v postavljenem roku ne dopolni pritožbe, svet pritožbo zavrže zaradi nesklepčnosti.  

67. člen

Če je pritožba sklepčna, pravočasna, dovoljena in zrela za obravnavo, predsednik sveta pozove ravnatelja, da odgovori na navajanja pritožbe in opiše dejanski stan zadeve.
Če je na sejo sveta vabljen pravni svetovalec šole, predsednik nato pozove pravnega svetovalca, da poda opis dejanskega stanja in mnenje o sporni zadevi. Pravni svetovalec lahko svetu predlaga kakšno odločitev naj sprejme.
Predsednik sveta nato pozove delavca in/ali njegovega zastopnika, da upoštevaje slišano s strani ravnatelja in pravnega svetovalca odgovorita na navedbe.
Predsednik sveta v nadaljevanju obravnave daje besedo članom sveta in drugim vabljenim, upoštevaje vrstni red prijav za besedo.
Člani sveta lahko v razpravi povedo o zadevi svoje menje, sprašujejo delavca in njegovega zastopnika, ravnatelja in pravnega svetovalca zavoda.

68. člen

Ko predsednik ugotovi, da je razprava izčrpana, to razglasi in pozove vse udeležence seje, ki niso člani sveta, razen zapisnikarice, da se umaknejo, ker bo svet o zadevi odločil.
Svet o pritožbi odloči po posvetu z večino glasov vseh članov.
Po sprejemu odločitve predsednik sveta povabi delavca in njegovega zastopnika, da slišita odločitev sveta. Predsednik sveta v njuni prisotnosti razglasi odločitev sveta in poda kratko obrazložitev odločitve.
Odločitev sveta se v obliki sklepa protokolira v zapisnik s kratko obrazložitvijo odločitve. 

69. člen

Na podlagi odločitve sveta se o odločitvi sveta izda pisni odpravek sklepa.
Pisni odpravek sklepa sveta vsebuje preambulo, izrek, obrazložitev in pravni pouk.
Če je v zadevi angažiran pravni svetovalec, pisni odpravek sklepa pripravi pravni svetovalec.

VI. POSTOPEK IMENOVANJA RAVNATELJA

70. člen

Svet objavi razpis prostega delovnega mesta ravnatelja najmanj štiri mesece pred iztekom dobe, za katero je imenovan ravnatelj.
Svet lahko s sklepom ustanovi komisijo, ki opravlja administrativna dela v postopku imenovanja ravnatelja.
Razpis prostega delovnega mesta ravnatelja se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat; čas, za katerega bo izbrani kandidat imenovan; rok, do katerega se sprejemajo prijave; rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju; drugo po navodilih ministrstva. Kandidati morajo k prijavi predložiti program vodenja zavoda.
Rok za prijavo kandidatov ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 15 dni od zadnje objave razpisa. Rok za prijavo začne teči naslednji dan po zadnji objavi razpisa.
V razpisu se kandidate opozori, da morajo svoje kandidature oddati v zaprtih kuvertah oziroma ovojnicah z vidnim pripisom, da gre za kandidaturo za delovno mesto ravnatelja.

71. člen

Kandidature za razpisano prosto delovno mesto ravnatelja se v zaprtih kuvertah oz. ovojnicah zbirajo v tajništvu zavoda in po vrstnem redu prejema vpisujejo v delovodnik prejete pošte. Če prispe kandidatura v kuverti oz. ovojnici brez oznake oz. pripisa, da gre za kandidaturo za delovno mesto ravnatelja in jo poslovna sekretarka odpre, jo mora nemudoma zalepiti in nanjo zapisati uradni zaznamek, da je bila odprta zaradi neoznačenosti, o vsebini pa mora poslovna sekretarka molčati in ne sme razkriti nobenega podatka, s katerim se je seznanila.
Prejete kandidature se po izteku roka za prijavo predajo predsedniku sveta.
Svet na seji pregleda kandidature in iz nadaljnjega postopka izloči nepopolne kandidature in kandidature kandidatov, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev.
Prepozno vložene kandidature se neodprte zavržejo, če je iz podaktov na ovojnici mogoče razbrati ime, priimek in naslov kandidata, sicer se ovojnice odprejo zaradi pridobitve podatkov o kandidatih.
Svet za vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom, zaprosi za mnenje učiteljski zbor, dijaško skupnost, svet staršev in lokalno skupnost.
Učiteljski zbor o mnenju glasuje tajno. Dijaška skupnost, svet staršev in lokalna skupnost morajo svoje mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, obrazložiti.
Če učiteljski zbor, dijaška skupnost, svet staršev ali lokalna skupnost ne dajo mnenja v roku 20-ih dni od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri kandidata odloči brez teh mnenj.
Po pridobitvi mnenj oz. po izteku roka za pridobitev mnenj, svet zavoda s sklepom odloči o izbiri kandidata.  

72. člen

Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru za šolstvo in šport.
Če minister ne poda mnenja v roku 30-ih dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju brez tega mnenja.
Po prejemu mnenja ministra oz. po izteku roka za izdajo mnenja, svet zavoda odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom.
O svoji odločitvi svet obvesti vse prijavljene kandidate.
Zoper odločitev sveta o imenovanju ravnatelja je možno sodno varstvo pred delovnim in socialnim sodiščem. Tožbo je treba vložiti v roku 15-ih dni od dneva prejema obvestila o imenovanju kandidata za ravnatelja.

73. člen

Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed prijavljenih kandidatov oz. izmed strokovnih delavcev šole, vendar največ za dobo enega leta.
Na funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja je lahko ista oseba imenovana največ dvakrat.

VII. KONČNE DOLOČBE

74. člen

Ta poslovnik se lahko spremeni na predlog posameznega člana sveta, dijaške skupnosti, sveta staršev ali ravnatelja.
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem tega poslovnika.

75. člen

Po spremembah in dopolnitvah tega poslovnika se v roku 30-ih dni od dneva sprejema sprememb in dopolnitev, vsakokrat pripravi prečiščeno besedilo poslovnika.
Prečiščeno besedilo poslovnika pripravi poslovna sekretarka, potrdi pa ga svet.
Spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati za prvo sejo sveta po seji sprejema sprememb in dopolnitev.

76. člen

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu sveta zavoda SZKŠ Maribor z dne 7. 3. 2013.
Ta poslovnik začne veljati 8. dan po sprejemu na svetu.

Predsednica Sveta SZKŠ Maribor
Simona Ščavničar